Atlantida

To, da je o Atlantidi prvi pisal Platon, je že temeljito izlajnano. Platon v svojih delih Kritija in Timej opisuje otok, večji od ASzije in Libije skupaj, ki naj bi bil za Heraklovimi stebri (Gibraltar). Otok naj bi se potopil preko 8500 let pred Platonom, po nekaterih virih 10.500 p. n. št. Atlanti so opisani kot zavojevalci, ki so hoteli zasesti tudi Sredozemlje. Ker se je njihova družba skvarila, jo je v eni noči in enem dnevu potopila strašna kataklizma. Ostanek celine so Azori, najvišja točka nekdanje dežele obilja.

Mnogi avtorji so Atlantido postavljali na različne konce sveta. Akademska stroka seveda niti pod razno ne dopušča Platonovega scenarija. Dokazov v njegov prid je kar nekaj. Napr. Zalivski tok, ki je po potopu Atlantide prekinil ledeno dobo v Evropi, pa fenomen jegulj in tudi nekatere legende na obeh straneh Atlantika.

Vsekakor je Atlantida že od Platona dlje bolj ali manj v središču zanimanja mnogih znanih in manj znanih ljudi. Vsako leto izide stotine poljudnoznanstvenih ali leposlovnih del.
Atlantida je bila po pričevanju silno bogata dežela z dvema žetvama. Imela je ogromno rudnin, tudi zlata. Omenjena je tudi neznana kovina orihalk. Toliko zgodovina ...

Atlantida je središče veličlastnega galakričnega cesarstva s 150 milijoni naseljenih svetov. pripoved se začne, ko se na prestol preko svojega povzpne Kleona, prva svoje hiše. V kratkem času ji uspe porušiti obstoječo ureditev. Najprej odstrani kralja edinega sveta s pomembno rudi eratzom, iz katerega pridobivajo protonij, okoli 2000 let pred potopom dobi bolj znano ime orihalk. Kljub uničenju zadnjega svobodnega kraljestva Cesarskega sektorja se izmuzneta prestolonaslednik Harold II (za uide v peklenski sektor Oriona) in kraljeva sestra Betinija Kaladska. Kleona je zahtevala maščevanje in sprožila je strahovito galaktično vojno!