Glavni lik ljubezenskega romana, slovenska igralka Mara Vodopivec bo dopolnila 40 let. Zaposlena je v osrednjem nacionalnem gledališču, njena kariera ni ravno bleščeča. Ob zaključku gledališke sezone jo povabijo k snemanju historičnega filma »Rudolfova vrnitev«, v katerem igra glavno žensko vlogo, Rudolfovo ljubico Vilibaldo.

A nesrečen slučaj hoče, da njen korzet sredi snemanja klavrno poči, saj se je od avdicije do snemanja precej zredila. Ta nemili slučaj sproži celo vrsto duhovitih preobratov: junakinja se znajde na tnalu bizarnih zahtev filmske produkcije Mrk, istočasno jo tik pred poroko zapusti dolgoletni partner, sicer mlajši režiser Aljaž. Zagleda se v soigralca Benjamina, za katerega šele po komičnih zapletih izve, da je homoseksualec.

Na predvečer njenega vstopa v zrela leta se njeno življenje dobesedno sesuje. Ob sebi ima sicer prijateljico Dragano, duhovito novinarko, ki ji pomaga z modrimi, pa tudi manj modrimi nasveti. Mara se odloči, da si bo poiskala partnerja preko virtualnih spletnih strani. Po precej dolgem in primitivnem zapletanju z najrazličnejšimi kandidati, se končno zaplete z očarljivim Robijem. Hkrati izve šokantno novico, da se bo njena mati poročila z Aljaževim stricem. Zadeve se še dodatno zakomplicirajo, ko v zgodbo vstopi Jakob, umirjen fotograf, Marin dolgoletni prijatelj iz študentskih let, ki v Mari ponovno prebudi občutek celovitosti.

Odzivi na knjigo

»Danes različni terapevti trdijo, da je romantična ljubezen izmišljotina, psihična motnja. Mladim ženskam svetujejo, naj nikar ne sanjajo o princu na belem konju, ker da ga ni. Mara, ki se bliža srednjim letom, dokazuje, da ni res. Ljubezen morda ni večna, želja po njej pa je glavni gibalec, ki vrti ta planet. Pa naj si bo za sedmimi gorami ali za sedmimi kilogrami.«

Irena Štaudohar, Delo

»Recimo, da gre za potopis. Točka, na kateri se začne potovanje, ni geografska, pač pa količinska. Junakinja ima nekaj kil preveč … Konča se, ko sreča srečo. Krajina, skozi katero teče potovanje, je kratka skica krize, zabeljene z malimi klientelističnimi ekscesi, sam potopis pa govori o polomu, ki mu sledi nov polom, osebni katastrofi sledi nova nesreča, samopodoba junakinje postaja »kot kos arhaičnega pohištva, ki se ga je lotila armada termitov« … Ljubezenske daljice se spreminjajo v trikotnike, ti v kvadrate, pentagrame in še bolj zapletene geometrijska telesa. Potovanje pa je hitro, vratolomno hitro – včasih tudi zato, ker se v pripovedi prepletajo fizični in fantazijski premiki. In na takšni poti obstaja le eno gorivo, ki junakinjo lahko pripelje do cilja: samoironija. Neosvinčeno, ekološko, trajnostno gorivo, ki je hkrati redka, dragocena dobrina.«

Ali Žerdin, Delo

»Redkokatero pero zna biti duhovito (to je najtežje) in tako rahločutno, globoko, brezobzirno in direktno, hkrati pa psihološko dodelano. Ob branju romana »7kg do srčeče« ti od začetka do konca tečejo solze smeha in solze ganjenosti.«

Tatjana Rojc, literarna kritičarka

Avtorica platnice: Mateja Omerzel

Tiskana izdaja: DELO, 2015

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 77295363

ISBN 978-961-291-369-4 (m4a)

Romani